Predstavitev rednih članov

akademik prof. dr. Tadej BAJD

Osebni podatki: rojen 19. januarja 1949,  Ljubljana
Izobrazba: 1979, doktor, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL)
Področja dejavnosti: biomedicinska tehnika, robotika
Zaposlitev/kariera: 1972–1977, raziskovalec na Institutu »Jožef Stefan«; 1981, raziskovalec na University of Southern California, ZDA; 1984, raziskovalec na Strathclyde University, Velika Britanija; profesor robotskih predmetov na FE UL; 1985–1989, prodekan FE UL; 1999–2003, dekan FE UL
Nagrade in priznanja: več priznanj; 1990, Kidričeva nagrada; naziv Fellow mednarodnega združenja inženirjev elektrotehnike IEEE; 2003–2009, izredni član SAZU; 2009–, redni član SAZU
Objave in drugo: avtor več kot 100 člankov v mednarodnih revijah; soavtor 1 znanstvene knjige, ki je izšla v ZDA in Južni Koreji; član uredniških odborov pri mednarodnih revijah International Journal of Rehabilitation Research, Neuromodulation in Technology and Health Care
Zaposlen: Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

 

prof. dr. Igor EMRI

Osebni podatki: rojen 22. maja 1952, Murska Sobota
Izobrazba: 1981, doktor tehniških znanosti, Univerza v Ljubljani/California Institute of Technology, Pasadena, ZDA
Področja dejavnosti: mehanika časovno odvisnih materialov, linearna in nelinearna viskoelastičnost, reologija polimerov, dinamična analiza materialov in struktur
Zaposlitev/kariera: 1983–1990, gostujoči profesor na Institut für Werkstofftechnik, GhK Kassel, Nemčija; 1987–1996, gostujoči raziskovalec na California Institute of Technology, Pasadena, ZDA; 1988–1995, izredni profesor na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani (FS UL); 1996–, redni profesor in predstojnik katedre na FS UL; 1990–, gostujoči profesor na Friedrich-Alexander-Universität  Erlangen-Nürnberg, Nemčija; 1993–1994, gostujoči profesor na University of Waterloo, Kanada; 1994–1995, gostujoči profesor na Free University of Brussels, Belgija; 1995–2000, gostujoči profesor na University of Saratov, Ruska federacija; 1998, gostujoči profesor na Lehigh University, Bethlehem, ZDA; 2001–, gostujoči profesor na California Institute of Technology, Pasadena, ZDA; 2003, gostujoči profesor na Aoyama Gakuin University, Tokio, Japonska; 2006–, predsednik uprave Inštituta za sonaravne inovativne tehnologije
Nagrade in priznanja: 1983, nagrada Sklada Borisa Kidriča; 1986, nagrada Rastka Stojanovića; 1997, medalja Kapitsa; 1999, uvrščen na seznam “Who’s Who in Polymers and Plastics”; 2001, ambasador znanosti Republike Slovenije; redni član Mednarodne inženirske akademije v Moskvi; tuji član Ameriške akademije za mehaniko; član Ruske inženirske akademije; član Ruske akademije naravoslovnih znanosti; zaslužni inženir Ruske federacije; redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti; izredni član Institute of non-Newtonian Fluid Mechanics, Velika Britanija
Objave in drugo: knjiga in  4 poglavja v knjigah; več kot 100 člankov; 23 patentov (mednarodni, ZDA in EU); več kot 30 vabljenih in plenarnih predavanj na konferencah, univerzah in raziskovalnih inštitutih
Zaposlen: Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani, Center za eksperimentalno mehaniko
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

akademik prof. dr. Peter FAJFAR

Osebni podatki: rojen 27. maja 1943, Ljubljana 
Izobrazba: 1974, doktor, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (FAGG UL)
Področja dejavnosti: potresno inženirstvo, dinamika gradbenih konstrukcij
Zaposlitev/kariera: 1967–1968, SGP Grosuplje; 1968–, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo (FAGG/FGG) Univerze v Ljubljani (UL); 1985–, redni profesor na FAGG/FGG UL; 1985–1987, dekan FAGG UL; 1985–1987 in 1996–, predstojnik Inštituta za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo FAGG/FGG UL; 1984–1988, predsednik Zveze društev za potresno inženirstvo Jugoslavije; 1988–1990, predsednik Slovenskega društva za potresno inženirstvo; 1996–2002, načelnik oddelka za tehniške vede  3. razreda SAZU (razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede); 2002–2008, tajnik 3. razreda SAZU;  gostujoči raziskovalec na univerzah: 1972–1973, Univerza v Bochumu, Nemčija; 1980, Univerza v  Berkeleyu, ZDA; 1993, Univerza v Tokushimi, Japonska; gostujoči profesor na univerzah: 1989, Univerza Technion, Haifa, Izrael; 1994, McMaster, Hamilton, Ontario, Kanada; 1995, Stanford, ZDA; 2006, Bristol, Velika Britanija; 2003–, urednik mednarodne revije Earthquake Engineering and Structural Dynamics (Wiley); član uredniških odborov 11 mednarodnih revij
Nagrade in priznanja: 1987–, častni profesor na Inštitutu za potresno inženirstvo in inženirsko seizmologijo Univerze v Skopju, Republika Makedonija; 1988–, častni profesor na Inštitutu za arhitekturo in inženirstvo v Chongqingu, Kitajska; 1988, nagrada Sklada Borisa Kidriča; 1989–1993, izredni član SAZU; 1993–, redni član SAZU; 1994, nagrada Republike Slovenije za vrhunske dosežke na področju gradbeništva
Objave in drugo: več kot 200 znanstvenih člankov v revijah in kongresnih zbornikih;
4 monografije; številni projekti in ekspertize; računalniški program EAVEK
Zaposlen: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

prof. dr. Peter GLAVIČ

Osebni podatki: rojen 3. julija 1940, Ljubljana
Izobrazba: 1964, univerzitetni diplomirani inženir kemijske tehnologije; 1967, magister kemijskih znanosti; 1968, doktor kemijskih znanosti, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (FKKT UL); 1972, univerzitetni diplomirani  ekonomist, VEKŠ Univerze v Mariboru (VEKŠ UM)
Področja dejavnosti: kemijska tehnika, procesna sistemska tehnika, okoljska tehnika, kemija, ekonomija
Zaposlitev/kariera: 1964–1966, raziskovalec na Institutu  »Jožef Stefan« (IJS); 1968?1973, vodja proizvodnje v papirnici Sladkogorska; 1973–1977, vodja kontrole kakovosti  v TDR kemija in metalurgija; 1977?2007 profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru (FKKT UM); 2008–, zaslužni profesor na FKKT UM;  1978–1992 tajnik Sekcije za kemijsko in procesne tehnologije; 1992–, predsednik Sekcije za kemijsko in procesne tehnologije; 1988–1990, prorektor Univerze v Mariboru (UM); 1990–1998 član parlamenta Republike Slovenije; 1996– predsednik Društva ekonomistov Maribor; 2008–2009 predsednik IAS
Nagrade in priznanja: Zlata značka Sladkogorske; Red dela s srebrnim vencem; Srebrna plaketa za dosežke na področju inovativne dejavnosti; zaslužni član Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije; Zlata plaketa Univerze v Mariboru; Zlata plaketa Zveze ekonomistov Slovenije; zaslužni član Mednarodne zveze za čisto in uporabno kemijo, IUPAC      
Objave in drugo: 90 znanstvenih člankov; 33 strokovnih in 110 drugih člankov; 210 objavljenih predavanj na konferencah; 7 knjig; 17 učbenikov; 4 poglavja v znanstvenih monografijah; 8 vabljenih predavanj; 73 raziskovalnih poročil; 133 poročil in ekspertiz za industrijo; 1 patent
Zaposlen: upokojen; zaslužni profesor Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, Laboratorij za procesno sistemsko tehniko in trajnostni razvoj
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

akademik prof. dr. Igor GRABEC

Osebni podatki: rojen 17. novembra 1939, Slovenj Gradec
Izobrazba: 1970, doktor fizikalnih znanosti, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani (FNT UL)
Področja dejavnosti: fizika, naključni pojavi, sinergetika, ultrazvok in akustična emisija, kaotična dinamika, nevronske mreže, analiza akustične emisije v neporušnih preiskavah materialov, tlačnih posod in obdelovalnih procesov, nelinearni valovni pojavi, kaotični pojavi, obdelovalni procesi, simulacija in uporaba nevronskih mrež, statistični opis fizikalnih zakonov
Zaposlitev/kariera: Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL); Institut »Jožef Stefan« (IJS); 1971–2008 univerzitetni učitelj, redni profesor na Katedri za sinergetiko na FS UL
Nagrade in priznanja: 1972, nagrada Sklada Borisa Kidriča za delo na področju fizike plazme; 1974, nagrada Sklada Borisa Kidriča za iznajdbe: Umetno oko za kontrolo žarometov; 1977, nagrada Sklada Borisa Kidriča za iznajdbe: Detektor AE in senzor AE z vgrajenim predojačevalnikom; 1982, nagrada Sklada Borisa Kidriča za pomembne raziskovalne dosežke na področju AE v mehansko obremenjenih snoveh; 1989, Kidričeva nagrada za vrhunske dosežke na področju raziskav akustične emisije; 1995–2001, izredni član SAZU; 2001–, redni član SAZU; član IAS; član Mednarodne akademije o proizvodnem inženirstvu–CIRP; Honorary Member of the World Inovation Foundation
Objave in drugo: 4 knjige; okoli 450 znanstveno in strokovno usmerjenih člankov; 17 patentov;  najpomembnejša  knjiga: I. Grabec, W. Sachse: »Synergetics of measurement, prediction and control«, Springer Verlag, 1997
Zaposlen: upokojen; zaslužni profesor Univerze v Ljubljani
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

prof. dr. Marko JAGODIČ

Osebni podatki: rojen 10. novembra 1935, Krško 
Izobrazba: 1976, doktor, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani
(FE UL)
Področja dejavnosti: mikroelektronika, elektronske komunikacije, analiza in načrtovanje komunikacijskih omrežij, teorija strežnih vrst, digitalno procesiranje signalov
Zaposlitev/kariera: 1972–1979, vodja RR-oddelka za prenosne sisteme, RR inštitut Iskre, Ljubljana; 1979–1983, vodja RR-sektorja za telekomunikacije, Iskra Elektrozveze, Ljubljana; 1985–1987,  RR-direktor, Iskra Telematika, Kranj; 1990–1993, RR-direktor, Iskratel, Kranj; 1986–1994, predsednik sveta Fakultete za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Ljubljani; 1987–, izredni profesor za telekomunikacije na FE UL; 1997–2006, predsednik Elektrotehniške zveze Slovenije; 2001–, član upravnega odbora Slovenskega inštituta za standardizacijo; 2001–2006, predsednik sveta za telekomunikacije RS; 2004–2005, direktor za področje EAME v IEEE ComSoc; 2004–2005, predsednik IAS; 2005–, član izvršnega odbora FEANI; 2007–, predsednik Slovenskega društva za elektronske komunikacije SIKOM; 2008–,  predstojnik razvojno-poslovnega razreda IAS
Nagrade in priznanja : 1970, nagrada Sklada Borisa Kidriča za najboljšo inovacijo; 1981, nagrada Sklada Borisa Kidriča za najboljšo inovacijo; 1992, ITU Silver Medal of Honour; 1999, Zlata plaketa Univerze v Mariboru
Objave in drugo: 6 strokovnih člankov; 33 objavljenih predavanj na konferencah; 10 vabljenih predavanj; 2 učbenika; 10 raziskovalnih projektov; 21 industrijskih razvojnih projektov; 1 patent
Zaposlen: RASKOM, d. o. o.
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

prof. dr. Jadran LENARČIČ

Osebni podatki: rojen 14. julija 1955,  Beograd, Jugoslavija 
Izobrazba: 1986, doktor, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL)
Področja dejavnosti: vodenje robotov, robotska kinematika, biorobotika, biomehanika, humanoidni roboti
Zaposlitev/kariera: 1979–, Institut »Jožef Stefan« (IJS): 1979–1985, asistent na IJS; 1985–1995, vodja laboratorija za robotiko IJS; 1995–2005, vodja Odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko IJS; 2005–, direktor IJS; funkcije na IJS: 1989, član sveta IJS; 1990, predsednik sveta IJS; 1992–1994, član upravnega odbora IJS; 1997–2005, namestnik predsednika znanstvenega sveta IJS; funkcije na ministrstvih: nacionalni koordinator, predsednik sveta za tehniko; član Nacionalnega znanstvenoraziskovalnega sveta; član strokovnega sveta Znanje za mir; funkcije v mednarodnih združenjih: član odbora evropske raziskovalne mreže Euron; član odbora združenja evropskih raziskovalnih inštitutov Earto; predavatelj na Univerzi v Ljubljani, Univerzi v Novi Gorici, Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, Univerzi v Bologni, Italija
Nagrade in priznanja: 1983, nagrada Sklada Borisa Kidriča za tehnično izboljšavo; 1987, nagrada Sklada Borisa Kidriča za znanstveni dosežek; 1989,  orden dela s srebrnim vencem      
Objave in drugo: 46 znanstvenih člankov; 87 objavljenih predavanj na konferencah; 10 poglavij v znanstvenih monografijah; 9 uredniških knjižnih izdaj pri mednarodni založbi; 1 monografija; več kot 50 vabljenih predavanj na univerzah v tujini
Zaposlen: Institut »Jožef Stefan«
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

dr. Matjaž LUKAČ

Osebni podatki: rojen 15. december 1954, Jesenice 
Izobrazba: 1979, univerzitetni diplomirani inženir tehniške fizike; 1985, magister fizike; 1986, doktor fizikalnih znanosti, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani; 1993,  Master of Business Administration, International Executive Development Centre, Brdo pri Kranju 
Področja dejavnosti: laserska fizika in optična spektroskopija
Zaposlitev/kariera: 1979–1984, razvojni sodelavec v Iskra CEO; 1984–1985, izpopolnjevanje na University of California, Oddelek za fiziko, Berkeley, ZDA; 1986, zunanji sodelavec Instituta »Jožef Stefan« (IJS); 1986 izvoljen za raziskovalnega sodelavca Fakultete za fiziko in matematiko Univerze v Ljubljani (FMF UL); 1987–1988, raziskovalec na University of California, Oddelek za fiziko, Berkeley, ZDA; 1990–1994, vodja razvoja v Iskri Elektrooptiki, d. d., odgovoren za razvoj medicinskih, industrijskih in vojaških laserjev; 1994–1997, direktor poslovne enote Laserji v Fotoni, d. d., področje delovanja laserjev v medicini, industriji in obrambi; 1997–2000, član uprave Slovenske razvojne družbe, odgovoren za razvojno prestrukturiranje slovenskih podjetij; 2000–, predsednik uprave Fotone, d.d., visokotehnološkega podjetja s področja optoelektronike, ki deluje na področju medicine, obrambe in industrije
Nagrade in priznanja: 1983, Iskrina nagrada za izredne dosežke; 1985, V. F. Lenzen Memorial Schoolarship Award, University of California, Berkeley, ZDA; 1987, Fulbrightova štipendija      
Objave in drugo:  20 izvirnih znanstvenih člankov; 5 strokovnih člankov; 17 objavljenih znanstvenih prispevkov na konferencah; 2 patentni prijavi; delovni mentor 3 doktorandom,
1 magistrandu in 4 diplomantom
Zaposlen: Fotona, d. d., Ljubljana
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

prof. dr. Borut MAVKO

Osebni podatki: rojen 29. februarja 1944, Ljubljana
Izobrazba: 1967, univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike; 1971, magister, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL); 1972, Master of Science Nuclear Engineering Georgia Institute of Technology, Georgia, ZDA; 1979, doktor, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Mariboru (FE UM)
Področja dejavnosti:  jedrska energetika in tehnologija, varnostne analize prehodnih pojavov in nesreč, verjetnostne ocene tveganj jedrskih naprav
Zaposlitev/kariera: Institut »Jožef Stefan« (IJS):  1967–1983, znanstveni sodelavec; 1984–1997, višji znanstveni sodelavec; 1995–, vodja Odseka za reaktorsko tehniko na IJS; 1998–, znanstveni svetnik; Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani (FMF UL): 1986–, predstojnik katedre in redni profesor za jedrsko tehniko FMF UL; svetovanje podjetjem in vladnim ustanovam doma in v tujini o vprašanjih s področja jedrske tehnike in varnosti; vabljeni predavatelj na univerzah in konferencah; svetovalec Mednarodne agencije za atomsko energijo in Evropske komisije; predsednik in član mnogih mednarodnih konferenc; član uredniških odborov domačih in mednarodnih znanstvenih revij; urednik Elsevier revije Nuclear Engineering and Design; 1999–, redni član IAS
Nagrade in priznanja: 2006–, član WIF – World Innovation Foundation; 2006–, znanstveni svetnik Slovenske akademije znanosti in umetnosti; 2006, predsednik European Atomic Energy Society; 2006, zlati znak Univerze v Ljubljani
Objave in drugo: 110 znanstvenih člankov; 332 konferenčnih prispevkov; 19 monografij; 33 vabljenih predavanj; 29 raziskovalnih poročil; 229 strokovnih ocen in mnenj
Zaposlen:  Institut »Jožef Stefan« in Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

prof. dr. Bojan MOHAR

Osebni podatki: rojen 21. septembra 1956,  Novo mesto
Izobrazba: 1986, doktor matematičnih znanosti, Fakulteta za matematiko in fiziko  Univerze v Ljubljani (FMF UL)
Področje dela: raziskovalno delo na področju matematike, posebej teorije grafov, kombinatorika, teoretično računalništvo, teorija algoritmov, matematična kemija
Zaposlitev/kariera: redni profesor na FMF UL, na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko (IMFM) v Ljubljani in na Simon Fraser University (SFU), Burnaby, Kanada; nosilec raziskovalne stolice (Canada Research Chair) za teorijo grafov; gostujoči profesor oz. raziskovalec na: SFU, Burnaby, Kanada, na Ohio State University, ZDA, na Georgia Institute of Technology,  ZDA, na Tehniški univerzi Ilmenau, Nemčija,  na EHESS, Paris, Francija in na McGill University, Montreal, Kanada
Nagrade in priznanja: 1988, Fulbrightova štipendija; 1990, nagrada Sklada Borisa Kidriča za vrhunske znanstvene dosežke; 2005, Canada Research Chair, Tier I; 2008, NSERC Discovery Accelerator Supplement
Objave in drugo: avtor ali soavtor okrog 200 znanstvenih člankov; soavtor 2 monografij,  avtor še okrog 100 drugih znanstvenih ali strokovnih publikacij; vabljeni plenarni predavatelj na več kot 60 mednarodnih konferencah; član uredniških odborov revij Journal of Combinatorial Theory B, MATCH, Ars Mathematica Contemporanea, Linear and Multilinear Algebra; glavni urednik revije Journal of Graph Theory; pomožni glavni urednik revije Discrete Mathematics; 2002–2005, član IO IAS in SATENA; 2003–2005, dekan FMF UL; član Board of Advisors, Centre for Operations Research and Decision Sciences, SFU; 2008, podpredsednik SIAM Activity Group in Discrete Mathematics
Zaposlen: Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko v Ljubljani in Simon Fraser University, Burnaby, Kanada
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

prof. dr. Janez MOŽINA

Osebni podatki: rojen 30. septembra 1945, Ljubljana 
Izobrazba: 1969, univerzitetni diplomirani inženir; 1976, magister, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani (FNT UL), Oddelek za fiziko; 1980, doktor, Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani (FS UL)
Področja dejavnosti: uporabna fizika, akustična emisija, optoakustika, optodinamika, laserska tehnika
Zaposlitev/kariera: 1969, Institut »Jožef Stefan« (IJS); 1970–1972, Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko (IMFM); 1972–1973, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (BF UL);  1973–, FS UL: 1984–1989, docent; 1989–1993, izredni profesor; 1993–, redni profesor za področji Fizika in Laserska tehnika; 1997–, ustanovitelj in predstojnik Katedre za optodinamiko in lasersko tehniko; 1987–1991 in 2001–2004, prodekan na FS UL; 1991–1993, prorektor Univerze v Ljubljani (UL); 1993–1997, član senata UL; 2004–2006, državni sekretar na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
Nagrade in priznanja: 1998, Zoisovo priznanje za dosežke na področju znanosti
Objave in drugo: 88 znanstvenih člankov; 75 objavljenih predavanj na konferencah; 50 raziskovalnih poročil; 7 patentov; mentor 12 doktorandom
Zaposlen: Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

dr. Janez PIRŠ

Osebni podatki: rojen 8. avgusta  1945,  Ljubljana
Izobrazba: 1969, univerzitetni diplomirani inženir fizike; 1975, doktor fizike, Univerza v Ljubljani; 1975–1977, podoktorsko izpopolnjevanje, Liquid Crystal Institute at Kent State University, Kent, Ohio, ZDA
Področja dejavnosti: fizika tekočih kristalov: aplikativne raziskave modulacije svetlobe s tekočekristalnimi svetlobnimi preklopniki; fazni prehodi v tekočih kristalih; jedrska magnetna resonanca
Zaposlitev/kariera: Institut »Jožef Stefan« (IJS): 1969–, znanstveni svetnik; 1989–, vodja Naravoslovno-tehnološkega centra, ki deluje v okviru  Odseka za fiziko trdne snovi; ustanovitelj podjetja in član upravnega odbora odcepljenega (»spin-off«)-podjetja IJS, Balder, d. o. o., Ljubljana; ustanovitelj podjetja in član upravnega odbora odcepljenega podjetja IJS, Redlab, d. o. o., Ljubljana; član IAS; član Institute of Physics; član Society for Information Displays; član International Liquid Crystal Society
Nagrade in priznanja: 1981, 1984, 1986, 1990, 1993, 2001: slovenske državne nagrade za patente
Objave in drugo: 41 publikacij v mednarodnih recenziranih znanstvenih revijah (SCI 460); 37 predavanj na mednarodnih znanstvenih in strokovnih kongresih; 38 patentov (večinoma s področja aplikacije tekočih kristalov), od tega v zadnjih letih 4 podeljeni in vzdrževani mednarodni patenti (EP, US); 96 poročil in strokovnih ekspertiz za industrijo in vojsko; 1981, postavitev tovarne LCD-prikazalnikov; razvoj in postavitev proizvodnje prvega osciloskopa z LCD-prikazom v svetu; razvoj in postavitev proizvodnje prvega prenosnega OTDR-analizatorja optičnih kablov z LCD-prikazom v svetu; razvoj in postavitev proizvodnje optičnih dajalnikov pomikov
Zaposlen: Institut »Jožef Stefan«
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

prof. dr. Jože VIŽINTIN

Osebni podatki: rojen 3. avgusta 1943, Zalošče, Nova Gorica 
Izobrazba: 1978, doktor, Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani  (FS UL),
Katedra za konstruiranje, 4 mesece podoktorsko izpopolnjevanje (BAM, NIST)
Področja dejavnosti: tribologija, tehnična diagnostika, inženiring površin, mehanska gonila
Zaposlitev/kariera: 1965–1966, Avtopromet Gorica; 1972–1980, asistent na Katedri za konstruiranje na FS UL; 1980–1987, direktor Zavoda za raziskavo materialov in konstrukcij, Ljubljana; 1987–, zaposlen na FS UL; 1994–, predstojnik Centra za tribologijo in tehnično diagnostiko na FS UL; 1995–, redni profesor za tribologijo, mehanske pogone in gonila na FS UL; 1996–, predstojnik Katedre za konstruiranje in delovne stroje na FS UL; 1997–2001, prorektor Univerze v Ljubljani (UL); 1986–, predsednik Slovenskega društva za tribologijo; 2003–2004 in 2007–2008, predsednik IAS; 2007–2008, v. d. direktorja Inovacijsko-razvojnega inštituta UL
Nagrade in priznanja: 1990, AGMA, Technical Division Award; 1995, nagrada FS UL za raziskovalno delo; 1998, Zoisovo priznanje za dosežke na področju znanosti; 2000, nagrada Ameriškega združenja strojnih inženirjev – ASME; 2002, Zoisova nagrada za vrhunske in znanstvene dosežke na področju strojništva; 2006, nagrada Fellow STLE za posebne dosežke na področju tribologije; 2007, zlata plaketa Univerze v Ljubljani      
Objave in drugo: 102 znanstvena članka; 19 strokovnih člankov; 175 objavljenih predavanj na konferencah; 7 poglavij v znanstvenih monografijah; 21 vabljenih predavanj; 84 raziskovalnih poročil; 125 poročil in ekspertiz za industrijo; 8 patentov
Zaposlen: Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

prof. dr. Franc VODOPIVEC

Osebni podatki: rojen 8. oktobra 1931, Rakitnik, Postojna
Izobrazba: 1956, univerzitetni diplomirani inženir, Fakulteta za rudarstvo in  metalurgijo Univerze v Ljubljani; 1962, doktor, Univerza v Parizu, Francija; 1960–1962, izpopolnjevanje  na Institut de Recherches de la Sidérurgie, St. Germain-en-Laye, Francija
Področja dejavnosti: kovine in zlitine: razvoj metodike, strjevanje, fazne premene in rast zrn, vroča in hladna deformacija ter rekristalizacija, trdo- in mehkomagnetne zlitine, deformacija z lezenjem, ekspertne analize industrijskih poškodb
Zaposlitev/kariera: ustanovitelj in vodja laboratorija za metalografijo, vodja oddelka za tehnologijo na Metalurškem inštitutu v Ljubljani; 1977–1992, direktor Inštituta za kovinske materiale in tehnologije (prej Metalurški inštitut), Ljubljana; 1987–, redni profesor za fizikalno metalurgijo  na NFT UL; 1992–, glavni urednik revije Materiali in tehnologije; član uredniškega odbora revije Metalurgija; 2002–2003, predsednik IAS; član The World Innovation Forum; predsednik Slovenskega društva za materiale
Nagrade in priznanja: 1977, nagrada Sklada Borisa Kidriča; 1984, Kidričeva nagrada za tehniške vede; 1987, medalja za prispevek k razvoju Slovenskih železarn; 2003, Zoisova nagrada za življenjsko delo
Objave in drugo: 164 znanstvenih člankov v periodiki; 62 razvojnih in strokovnih člankov; 176 prispevkov na nacionalnih in mednarodnih konferencah, knjiga KOVINE IN ZLITINE, kristalna mreža, mikrostruktura, procesi, sestava in lastnosti (474 strani, 279 slik in grafov, več od 600 prim. ref.); 76 člankov o raziskovalni in tehnološki politiki
Zaposlen: upokojen
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

prof. dr. Boris ŽEMVA

Osebni podatki: rojen 8. junija 1940,  Ljubljana
Izobrazba: 1971, doktor kemijskih znanosti, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (FKKT UL); 1972–1973 podoktorsko izobraževanje na University of California, Berkeley, ZDA; 1983, univerzitetni diplomirani ekonomist, VEKŠ Univerze v Mariboru (VEKŠ UM)
Področja dejavnosti: anorganska kemija fluora, kemija žlahtnih plinov, kemija koordinacijskih spojin s centralno kovino v visokih oksidacijskih stanjih, visokoenergijski oksidanti
Zaposlitev/kariera: 1965–, raziskovalec na Institutu »Jožef Stefan« (IJS): 1983–2006, vodja Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo; 1983–, član Odbora za izbiro svetovnih simpozijev o kemiji fluora; 1983–2006, član znanstvenega sveta IJS; 1985–, redni profesor za anorgansko kemijo na FKKT UL; 1995, predsednik 11. evropskega simpozija o kemiji fluora na Bledu; 1996–, član IAS; 1997, gostujoči profesor v ICMCB, Bordeaux, Francija; 2004–, redni profesor na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana; 2006, predsednik 5. mednarodnega simpozija o anorganskih materialih v Ljubljani; član upravnega odbora IJS
Nagrade in priznanja: 1972 in 1978, Fulbrightova štipendija; 1989, nagrada Sklada Borisa Kidriča za odlične dosežke v znanosti; 1993, Miller Research Professor, University of California, Berkeley, ZDA; 1999, Humboldt Research Award, Nemčija; 2001, ambasador Republike Slovenije v znanosti; 2006, nagrada ameriškega kemijskega društva (ACS) za kreativno delo na področju kemije fluora
Objave in drugo: 139 znanstvenih člankov; 26 vabljenih predavanj na simpozijih; 71 vabljenih predavanj na univerzah in institutih; 4 poglavja v znanstvenih knjigah; mednarodni patent s podjetjem BASF, Nemčija: sinteza binarnih fluoridov: AgF3, NiF4, NiF3, CuF3
Zaposlen: Institut  “Jožef Stefan”
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

prof. dr. Iztok ŽUN

Osebni podatki: rojen 13. oktobra 1946,  Ljubljana
Izobrazba: 1972, univerzitetni diplomirani inženir strojništva; 1976, doktor, Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani (FS UL); 1974–1975, študijski obisk na Thayer School of Engineering, Dartmouth College, ZDA
Področja dejavnosti: kompleksna dinamika fluidov: dvofazni tok; termodinamika: kompleksni sistemi
Zaposlitev/kariera:  1987–, profesor za termodinamiko in mehaniko fluidov, na FS UL : 1987–, predstojnik katedre, vodja LFDT na FS UL; 1986, gostujoči znanstvenik na Univerzi v Kyotu, Japonska; 1991, gostujoči profesor na Universite Claude Bernard Lyon, France; 1995 in 1998, gostujoči profesor na  Univerzi v Kyotu, Japonska; 2000, gostujoči znanstvenik na Universidade de Aveiro, Centre for Mechanical Technology and Automation, Aveiro, Portugalska
Nagrade in priznanja: 1981, nagrada Rastka Stojanovića; 1999, Zoisovo priznanje; 2003, nagrada JSMF (Japonsko združenje za večfazne tokove)
Objave in drugo: več kot 130 člankov v revijah in recenziranih zbornikih; več kot 60 vabljenih predavanj na inštitutih, univerzah in v industriji  v  EU, na Japonskem in v ZDA; več kot 240 čistih citatov (brez avtocitatov) po Web of Science, h = 10; aplikacije (glavne): GCMMS – Slovenski transmisijski sistem za zemeljski plin (Geoplin), Gorenje, Brinox
Zaposlen: Fakulteta za strojništvo  Univerze v Ljubljani
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography