Ljubljana, 29. marec 2012 – Inženirska akademija Slovenije (IAS) je na skupščini v četrtek, 29. marca 2012 izvolila novo vodstvo akademije. Predsednik IAS je postal prof. dr. Igor Emri, vlogo podpredsednika pa sta prevzela dosedanji predsednik prof.dr. Jadran Lenarčič in prof. dr. Vojteh Leskovšek.

 

Na skupščini so člani IAS sprejeli poročilo o delu IAS v letu 2011 in plan dela za leto 2012. Prof. dr. Jadran Lenarčič, ki je kot predsednik vodil akademijo v prejšnjem mandatu, je predstavil dosežke IAS. Inženirska akademija Slovenije je v zadnjem letu objavila Analizo izobraževanja, raziskovanja in razvoja, inovacij, podjetništva in industrije v Sloveniji in opozorila na pereče probleme s katerimi se Slovenija srečuje v svoji težnji po rasti in tehnološkem razvoju. Skladno s svojo vlogo je IAS svojo strateško usmeritev opredelila v dokumentu Tehnološka avtocesta. Slovenija bo le s prenovljenim sistemom vrednotenja raziskovalnih dosežkov, aplikacijo le-teh v gospodarstvu in promocijo prepoznavnosti in ugleda v prihodnjih letih v inženirski poklic pritegnila več mladih talentov ter vzpostavila platformo za trajnostni razvoj, temelječo na inovativnosti in tehnoloških prebojih.

 

Na skupščini je predsedniški mandat nastopil dosedanji podpredsednik IAS, prof. dr. Igor Emri. V svojem nagovoru je poudaril vlogo Inženirske akademije Slovenije, da deluje kot katalizator in povezovalni člen med raziskovalnimi in izobraževalnimi inštitucijami ter gospodarstvom in državo Izpostavil je tudi nujo po tvornem sodelovanju IAS v procesu iskanja novih tehno-socio-ekonomskih priložnosti za slovensko gospodarstvo in Slovenijo. Kot je  poudaril prof. dr. Emri: »Rast je možno zagotoviti samo s tehnološkim prebojem, ki odpre nove trge na povsem novem tehno-ekonomskem področju. Za izhod Slovenije iz nastale krize potrebujemo torej tehnološke preboje, ki jih lahko zagotovimo samo z vrhunskimi raziskavami in pospeševanjem njihovega prenosa na svetovne trge«.

Spoštovani člani Inženirske akademije Slovenije!

 

 

Vljudno Vas vabimo na
Redno letno skupščino Inženirske akademije Slovenije,
ki bo v
četrtek, 29. marca 2012, ob 16uri
v
Okrogli dvorani v pritličju poslovne stavbe TR/3 na
Trgu republike 3 v Ljubljani

 

Dnevni red:

1. Otvoritev in izvolitev organov skupščine

2.  Ugotavljanje sklepčnosti skupščine

3. Potrditev zapisnika redne letne skupščine 2011

4.    Poročilo predsednika o delu IAS v letu 2011

5.     Letno poročilo za leto 2011

6. Razrešnica sedanjemu predsedniku in potrditev novega predsednika

7. Volitve novega podpredsednika, nadomestnega člana izvršnega odbora ter rednih in izrednih članov IAS

8.  Potrditev sklepa dopisne seje skupščine IAS  o Programu dela in  finančnem načrtu za obdobje2012/2013

9.    Potrditev višine članarine za leto 2012

10. Predlog projektne naloge za pripravo inženirskih kriterijev

11. Razglasitev rezultatov volitev

12. Nagovor novega predsednika IAS

13. Razno

 

Prof.dr. Jadran Lenarčič

predsednik IAS             













  

Prof. dr. Erkki Leppavuori, VTT:
Ustvarjanje posla iz tehnologije                                                     

Inženirska akademija Slovenije (IAS) je v sredo, 23. novembra 2011, gostila predavanje finskega prof. dr. Erkkija Leppävuorija, predsednika in glavnega izvršnega direktorja VTT. VTT je največji raziskovalni inštitut v severni Evropi z letnim prihodkom 292 milijonov evrov, ki zaposluje preko 3.000 sodelavcev. Predavanje v sklopu uveljavljanja modela Tehnološke avtoceste Slovenije je bilo namenjeno razumevanju delovanja institucionalnega okolja, potrebnega za sistematično povezovanje gospodarstva in raziskovalnega sfere, ki daje učinke v inovacijah in povečevanju dodane vrednosti.  

 

Prof. dr. Erkki Leppävuori je uvodoma umestil pomen raziskovalnih institucij (RTO), ki so pomemben sestavni del raziskav v Evropski uniji, a so v oblikovanju politik pogosto prezrte. Predstavil je vlogo treh vrst inštitutov, ki opravljajo raziskovalno delo: znanstveno raziskovalne institucije, državni ali sektorski instituti ter raziskovalne organizacije (Research&Technology Organizations - RTO). Poudaril je, da univerze pogosto vidijo raziskovalne institucije kot posrednike pri prenosu znanj v industrijo, kar pa je zmota: delo teh institucij postaja vedno bolj povezano in soodvisno.

Prav tako je opozoril na potencial, ki izvira iz meddržavnega povezovanja, saj so omrežja raziskovalnih organizacije še vedno sorazmerno omejena znotraj držav.

 

Brez ministrstva, a z modrostjo Sveta in pomembnim VTT inštitutom

Delež raziskav in razvoja v BDP na Finskem je lani znašal 3,90%, v 2009 celo 3,96%, predvsem pa velja na Finskem pozitiven odnos do vlaganj v R&D, je poudaril Leppävuori. Institucionalno nimajo posebej oblikovanega ministrstva za znanost, obstaja pa Svet za raziskave in inovacije na državni ravni, ki jo vodi sam predsednik vlade.

 

Inštitut VTT, katerega pomembna prednostna strateško-razvojna naloga je internacionalizacija, dosega letni promet 292 milijonov evrov in ima zaposlenih 3.167 sodelavcev. Med rezultate inštituta sodi 290 prijav invencij in 33 prijav software-a v letu 2010, preko 1.100 patentov in patentnih aplikacij v portfelju VTT-ja, delno solastništvo VTT-ja v 19-ih podjetjih konec 2010, 2.000 letno izdanih publikacij, skupaj od leta 1943 preko 6.850.

 

Udeležence je zanimalo, kako prof. Leppävuori vidi razkorak Slovenije z vidika nadpovprečnih raziskovalnih dosežkov, ki je dvakratnik finskih, obenem pa za dodano vrednost, ustvarjeno v gospodarstvu, velja prav obratno. Kot odgovor na ta izziv je Leppävuori kot eno ključnih značilnosti VTT inštituta opisal tržnost naravnanost in sposobnost prepoznati in predvideti potrebe kupcev. »V nekem smislu smo na sredini med svetovalno (consulting) hišo in znanstvenimi raziskovalci, iz raziskav delamo posel.«

 

Prof. dr. Jadran Lenarčič je ob dogodku poudaril: »Obisk je pomemben z vidika prepoznavanja vloge in potenciala inženirstva v tehnološkem razvoju družbe. Pomembno je, da smo se seznanili s finskim konceptom, ki je priznan po visoki učinkovitosti, izvirajoči iz povezanosti med podjetniško in raziskovalno sfero. V prihodnosti nas zanima ustvarjanje še bolj učinkovitih in globljih povezav z institucijo, kot je VTT. Kajti, tudi slovenske raziskovalne organizacije so lahko most ali - kot poudarjamo - tehnološka avtocesta, za naše gospodarstvo prav pri teh povezavah.«  

 

Na Finskem bo junija 2012 ponovno organiziran enotedenski kemp za nadarjene, tehnološko usmerjene mlade ljudi z vsega sveta.
Komisija bo v dvofaznem procesu, ki se je ravno pričel zbrala prijave in med njimi 30 mladih, ki jim bo omogočila udeležbo na tem prestižnem dogodku.

Več:http://www.technologyacademy.fi/millennium-youth-camp-se.html

Kontaktni naslovi:
Maija Aksela, Professor, Chair of the Millennium Youth Camp Steering Group
The Finnish Science Education Centre LUMA, University of Helsinki
maija.aksela(at)helsinki.fi, tel. +358 50 514 1450

Riikka Öörni, (Project Coordinator, Technology Academy Finland
riikka.oorni(at) technologyacademy.fi, tel. +358 40 5077 916

Ljubljana, 26. oktober 2011 – Inženirska akademija Slovenije (IAS) je v sredo, 26. oktobra 2011, organizirala posvet 'Tehnološka avtocesta: raziskovalci v gospodarskem razvoju Slovenije.' Na njem so člani Inženirske akademije Slovenije: prof. dr. Jadran Lenarčič, Institut Jožef Stefan in predsednik IAS, dr. Zoran Marinšek, INEA, in prof. dr. Jože Vižintin, Fakulteta za strojništvo, ter predstavnika gospodarstva Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja, in dr. Mark Pleško, direktor Cosylaba, odprli konkretna vprašanja, vezana na konsenz o Inovativni Sloveniji. Z dogovorom o teh vprašanjih na ravni države bo Slovenija lahko ponovno dosegala cilj višanja dodane vrednosti in gospodarske rasti.

Z dogodkom Inženirska akademija Slovenije nadaljuje prizadevanja za vzpostavitev tehnološke avtoceste, konsenza za inovativno Slovenijo, ki ga je javnosti predstavila lani spomladi. Razprava se je dotaknila treh glavnih tematik:

• pomena skupnih raziskovalnih in razvojnih projektov znanstvene sfere in gospodarstva,
• izobraževanja kakovostnih in inovativnih ter predvsem inženirsko usmerjenih kadrov za gospodarstvo in
• pomena ustvarjanja podjetij iz znanstvenih odkritij in tehnoloških prebojev.

V kratkem uvodnem nagovoru je dr. Igor Lukšič kot predstavnik Ministrstva za znanost, visoko šolstvo in tehnologijo spodbudil tudi razmišljanje o 'organizacijski inovaciji', ki poveže znanost, podjetja in državo. Prof. dr. Jadran Lenarčič je slikovito predstavil soodvisnost znanosti, tehnologije in inovacij: »Ne obstaja samo znanost, ne obstaja samo tehnologija, obstaja samo znanost in tehnologija.« Prof. dr. Jože Vižintin pa je ob predstavitvi elementov inovacijskega sistema izpostavil tudi zgovoren podatek, da ima Slovenija več objav strokovnih člankov kot ZDA, po številu citatov pa smo na repu.

S potrebnim večjim poudarkom na razvoju v industriji glede na ambicije objavljanja člankov se je strinjal tudi Franjo Bobinac, ki je spodbudil zavedanje o korelaciji med stopnjo internacionalizacije in stopnjo konkurenčnosti. Podobna je izkušnja podjetja Cosylab, ki, po besedah direktorja dr. Marka Pleška, danes globalno tekmuje in je uspešno prav s pretokom raziskovalnim odkritij v podjetje. Poudaril je, da bi bilo: »… podjetje uspešno tudi brez državnih subvencij, a so te omogočile hitrejšo rast.«

Dr. Zoran Marinšek, direktor enega prvih spin-off podjetij v tedanji Jugoslavijo je osvetlil potencial takšnega načina razvoja: »Sintezno lahko ugotovimo, da je lahko največji specifični učinek vložka znanj raziskovalne sfere na delež novih znanj in posledično novih tehnologij v gospodarstvu dosegljiv skozi aktivno politiko spin-off podjetij. Za konsistentno politiko spodbujanja spin-offov, pa tudi vzpostavitev identitete in samozavedanja akterjev v tem segmentu, je nujno meriti učinek spin-offov na tehnološko konkurenčnost slovenskega gospodarstva.«

Inženirska akademija Slovenije tako ugotavlja, da je bil odnos do inovativnosti, ustvarjalnosti in še posebej do inženirskega dela v preteklih letih izrazito 'mačehovski'. Konkretni podatki o padcu števila raziskovalcev in 'odlivu možganov' (podatki v prilogi) kažejo,da Slovenija ni zgradila celovitega in učinkovitega inovacijskega sistema, katerega temelj bi bile raziskave in razvoj - na tem področju ni bilo niti vizije niti jasne razvojne politike. Posledica tega je relativno zaostajanje na lestvici tehnološke konkurenčnosti.

»Navkljub razmeram, ki niso bila naklonjena tehnološkemu razvoju, smo bili priča izvrstnim dosežkom in tehnološkim prebojem, ki pa so bili praviloma rezultat prizadevanja in zavzetosti posameznikov, ne pa sistema,« še izpostavlja predsednik akademije, prof. dr. Jadran Lenarčič. Zato mora Slovenija v procesu oblikovanja vizije rasti prednostno poiskati odgovore na naslednja ključna vprašanja:

1. Kako bomo povečali obseg inženirskega ter razvojno usmerjenega raziskovalnega potenciala in povečali njegovo vpetost v gospodarski razvoj?
2. Kako bomo pospešili prehajanje razvojnih dosežkov, znanja in kadrov iz znanosti v gospodarstvo in obratno ter strukturno mobilnost med gospodarskimi, raziskovalnimi in izobraževalnimi organizacijam?
3. Kako bomo povečali obseg skupnih raziskovalno-razvojnih projektov med znanostjo in gospodarstvom ter angažirali slovenski celotni slovenski razvojni potencial, da bi dosegli večjo tehnološko konkurenčnost in višjo dodano vrednost?
4. Kako bomo pospešili zaposlovanje visoko izobraženih in inovativnih kadrov, predvsem doktorjev znanosti tehniških in naravoslovnih usmeritev, v gospodarstvu?
5. Kako bomo izboljšati položaj raziskovalnih organizacij, da bi povečali inovativnost in podjetnost ter njihovo participacijo pri gospodarskem razvoju?
6. Kako bomo pospešili ustvarjanje podjetij, ki temeljijo za znanstvenih odkritjih in tehnoloških prebojih ter na drugi strani zmanjšali birokratizacijo in druge ovire, ki zavirajo razvojne procese?
7. Kako bomo vzpostaviti odgovorno državo, ki razume razvojne procese in gradi arhitekturo, v kateri posamezni subjekti najdejo ugodne pogoje za razvoj in sodelovanje?

10. novembra 2011 bo v Madridu potekala letna konferenca evropskega zdrženja inženirskih akademij Euro-CASE z  naslovom "Water & Food Security in Europe". Konference e bodo udeležili tudi predstavniki IAS.

Več o konferenci lahko najdete na spletni strani:
euro-case2011-rai.org/home

 
20. september 2011 - Inženirska akademija Slovenije je v želji po sodelovanju na obisk povabila župana Ljubljane, Zorana Jankovića. Župan v spremstvu prof. dr. Milene Mileve Blažić, mestne svetnice, in mag. Iztokom Lesjakom, direktorjem Tehnološkega parka Ljubljana, je z vodstvom IAS govoril o razvoju Ljubljane kot prijaznem mestu.

Predsednik IAS je v razgovoru predstavil dejavnosti IAS in posebej projekt "Tehnološka avtocesta", ki ga izvaja IAS. V letošnjem letu IAS namerava v okviru tega projekta organizirati okroglo mizo "Tehnološka avtocesta-Slovenija potrebuje akcijski načrt."

Med zaključki srečanja so izpostavili sodelovanje Mestne občine Ljubljana z IAS na področju svojega delovanja, še posebej na področju visokega šolstva in prenašanja znanja v gospodarstvo.


                        

Informacija o obisku je objavljena tudi na spletni strani MOL:
www.ljubljana.si/si/mol/novice/74033/detail.html

5. september 2011 - Predsednik IAS je članom IAS poslal poziv, da predlagajo kandidate za redne in izredne člane IAS. Poziv je odprt do 5. oktobra 2011.

Julij 2011 - IAS je na povabilo člana izvršnega odbora IAS prof. dr. Leskovška obiskal član hrvaške inženirske akademije HATZ in član hrvaške akademije znanosti in umetnosti HAZU akad. prof. Božidar Liščić. Sprejel ga je podpredsednik IAS prof. dr. Emri. Srečanje je bilo namenjeno pogovoru o bodočem sodelovanju akademij.         

                             

Na fotografiji: (z leve) prof. dr. Igor Emri, akad. prof. Božidar Liščić in prof. dr. Vojteh Leskovšek.

Junij 2011 - IAS je na dopisni seji skupščine sprejel nova Pravila o volitvah članov IAS. Objavljena so tudi pod zavihkom "Pravni okviri".

Pravila o volitvah clanov IAS (.doc 103KB)